Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo uredbo o vodovarstvenih območjih v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna in Vipava, v kateri ni upoštevalo zahtevo po prepovedi vojaške dejavnosti na vodovarstvenih območjih za zajetja Malni, ker gre za nezdružljivo dejavnost z načeli varovanja kraških vodnih virov.
V pojasnilu so navedli, da je bila uredba izhajajoč iz te zahteve dopolnjena v delu, ki se nanaša na obrambno dejavnost, “in sicer je v 24. členu dodana zahteva, da je gradnja pogojevana s sprejetjem državnega prostorskega načrta, za katerega mora biti izvedena celovita presoja vplivov na okolje in pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo okolje. Zaradi zagotovitve večjega varstva virov pitne vode in predvsem zaradi pravočasnega ukrepanja je v devetem odstavku tega člena na območju Počka in Bača, kjer se uporabljajo streliva, eksplozivna sredstva ali druge nevarne snovi, zahtevana tudi izdelava novega sledilnega poskusa in dodatnih hidrogeoloških raziskav ter priprava programov monitoringov in izvedba monitoringov stanja podzemne vode in stanja tal ter monitoringa sedimentov v površinskih vodah neposredno pod izviri Malenščice, Unice, Vipave, Raka in Kotličev. Priprava programa monitoringa stanja podzemne vode je pogojevana z upoštevanjem obstoječih in novega sledilnega poskusa ter novih hidrogeoloških raziskav, s katerimi bo zagotovljeno večje poznavanje vodonosnika na območju, kjer je predvidena uporaba streliv, eksplozivnih sredstev in drugih nevarnih snovi, ter s tem podana tudi bolj natančna podlaga za izvedbo zaščitnih ukrepov.”
Z uredbo so določili notranja vodovarstvena območja z različnimi stopnjami varovanja. Z najstrožjim vodovarstvenim režimom na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) varujejo dovolj široko območje okoli zajetij, da zagotavljajo sprejemljivo tveganje za onesnaževanje s patogenimi mikrobiološkimi organizmi in drugimi onesnaževali. Na ožjih vodovarstvenih območjih (VVO II) se glede na hidrološke razmere in dinamiko podzemne vode zagotavlja dovolj dolg zadrževalni čas in dovolj veliko razredčenje onesnaževal ter s tem sprejemljivo tveganje za onesnaženje vode v zajetju z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Zato je vodovarstveni režim na teh območjih nekoliko manj strog. Širše vodovarstveno območje (VVO III) pa predstavlja celotno napajalno območje posameznega zajetja, kjer je zagotovljeno dolgoročno varstvo zdravstvene ustreznosti pitne vode. Na teh območjih se določi najmanj strog vodovarstveni režim.
Uredba določa ukrepe, prepovedi in omejitve v zvezi z rabo podzemne vode iz vodonosnikov vodnih teles podzemnih voda, ki se varujejo s to uredbo, ter ukrepe, prepovedi in omejitve v zvezi z opravljanjem dejavnosti in ravnanjem na območjih zajetij. Veliko členov se nanaša na ukrepe, prepovedi in omejitve v zvezi z novogradnjo. Ukrepi, prepovedi in omejitve so v določbah navedeni za novogradnjo zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Določeni so tudi ukrepi, pogoji in omejitve za rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev objektov ter za spremembo namembnosti stavb. Posebej so v uredbi navedeni ukrepi, prepovedi in omejitve, ki se nanašajo na izvajanje obrambne dejavnosti.
Uredba določa tudi prepovedi, pogoje in zaščitne ukrepe v zvezi z ravnanjem na zemljiščih, nanašajo pa se na gnojenje in na rabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju: FFS) na kmetijskih in nekmetijskih zemljišč. Zaradi nevarnosti mikrobiološkega onesnaženja pitne vode je treba posebej poudariti, da je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko, glede rabe hlevskega gnoja in mineralnih gnojil pa so določene mejne vrednosti vnosa dušika. Predlagana rešitev v uredbi določa selektiven pristop rabe FFS. Seznam prepovedanih aktivnih snovi, ki so na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedane, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsako leto preveri, objavi pa se ga na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za okolje. Urejeno je gnojenje in raba fitofarmacevtskih sredstev na nekmetijskih zemljiščih, torej v gozdu, parkih, na pokopališčih, športnih igriščih, zelenicah, objektih transportne infrastrukture in drugih stavbnih zemljiščih. Določene so zahteve, ki se nanašajo na ravnanja z gozdom. Določene so tudi zahteve in omejitve glede skladiščenja goriv in nevarnih snovi ter zahteve glede parkiranja in vožnje čez notranja območja. vir: MOP
